Ameriški milijarder Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika družbenega omrežja TikTok, ki je v svoji objavi namigoval na Muskove bližajočo se smrt. Uporabnik z vzdevkom "dowza.z", čigar račun je bil po objavi sporne vsebine odstranjen, je v kratkem posnetku norčeval iz ameriških državljanov in trdil, da se za Muska ne gre bati, saj naj bi kmalu umrl. Musk je na omrežju X na te navedbe odgovoril z zapisom: "Potem je to vojna." Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in razprav o varnosti javnih osebnosti v Združenih državah Amerike. Videoposnetek je sprva izpostavil profil Libs of TikTok, kar je sprožilo val odzivov glede dopustnosti tovrstne retorike na družbenih omrežjih. Trenutno še ni znano, ali je bil račun somalijskega državljana izbrisan s strani platforme zaradi kršenja pogojev uporabe ali ga je uporabnik odstranil sam, prav tako pa ni uradnih informacij o morebitni preiskavi varnostnih organov.

Visoki iranski uradniki, vključno z Alijem Laridžanijem, svetovalcem vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, so ostro kritizirali grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja v Iranu. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države, zlasti v luči trenutnih protivladnih protestov, povzročilo kaos v celotni regiji. Laridžani je poudaril, da Trumpova politika predstavlja nevarno pustolovščino, ki bi lahko imela hude posledice za mednarodno varnost. Trenutni nemiri v Iranu veljajo za največje v zadnjih treh letih, sprožil pa jih je predvsem kritičen gospodarski položaj v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, v katerem je po navedbah tujih tiskovnih agencij življenje izgubilo že najmanj sedem ljudi. Iranske oblasti obtožujejo Washington, da poskuša izkoristiti notranje napetosti za destabilizacijo islamske republike, medtem ko ameriška administracija izraža podporo protestnikom in opozarja na kršitve človekovih pravic.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Uprava policije Črne gore je v Podgorici gostila nacionalno delavnico EMPACT, ki se je udeležila s ključnimi državnimi institucijami, vključno s Specializiranim in Višjim državnim tožilstvom, Davčno upravo in Carinsko upravo, ter mednarodnimi partnerji. Direktor Uprave policije, Lazar Šćepanović, je poudaril nujnost krepitve medinstitucionalnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu in varnostnim grožnjam, ki presegajo nacionalne okvire. Posebej je bila izpostavljena pomembnost mehanizma EMPACT. Črna gora je v preteklosti že dosegla konkretne in merljive rezultate v operativnem sodelovanju z EUROPOL-om in državami članicami EU, kar kaže na uspešno strategijo v boju proti kriminalu.

Avstralska zvezna policija je po preiskavi strelskega napada na plaži Bondi v Sydneyju sporočila, da sta storilca delovala samostojno. Po njihovih ugotovitvah Navid Akram in njegov pokojni oče Sadžid Akram nista prejela zunanje pomoči in nista bila del širše teroristične celice ali organizacije. Napad se je zgodil med judovskim praznikom hanuka, v njem pa je življenje izgubilo 15 ljudi. Preiskovalci so poudarili, da kljub prvotnim obtožbam o terorizmu ni dokazov o vpletenosti tujih akterjev ali organiziranih skupin. Navid Akram ostaja v priporu in se sooča z obsežno obtožnico, ki vključuje 59 kaznivih dejanj, med njimi 15 umorov. Policija je s tem poročilom skušala pomiriti javnost glede morebitnih nadaljnjih groženj povezanih s tem dogodkom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina v noči na 29. december izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah Lavrova je v napadu sodelovalo 91 dronov dolgega dosega, ki pa naj bi jih ruska zračna obramba vse sestrelila. Moskva poroča, da v incidentu ni bilo žrtev ali materialne škode, vendar je Lavrov že napovedal, da so tarče in čas povračilnih ukrepov že določeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vpletenost Kijeva v napad zanikal. Dogodek je sprožil ostre odzive v ruskem političnem vrhu. Poslanec državne dume Andrej Kolesnik je napovedal, da bo Rusija v vsakem primeru odgovorila z masovnim raketnim napadom na ukrajinsko ozemlje. Tuji mediji, vključno z agencijo Reuters, poročajo, da bi ta dogodek lahko bistveno spremenil pogajalska izhodišča Kremlja v morebitnih mirovnih pogovorih. Gre za enega najobsežnejših poskusov napada na objekte, neposredno povezane z ruskim predsednikom, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in zmanjšuje možnosti za skorajšnje premirje.

Ukrajinske oblasti so v torek odločno zavrnile obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva trdi, da je ponoči zaznala 91 dronov dolgega dosega, ki so leteli proti močno utrjenemu kompleksu Valdaj, kar so ruski predstavniki označili za resno varnostno kršitev in dejanje državnega terorizma. Kijev je te navedbe označil za neutemeljene in poudaril, da Rusija ne želi predložiti nobenih verodostojnih dokazov za svoje trditve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po incidentu napovedal zaostritev ruskih stališč glede Ukrajine in revizijo pogajalskih izhodišč v mirovnem procesu. Po mnenju ukrajinske strani gre za premišljeno manipulacijo Kremlja, ki s širjenjem lažnih informacij išče izgovor za nove obsežne napade na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času, ko so prizadevanja za mirovni sporazum pod vodstvom mednarodnih posrednikov že tako v slepi ulici zaradi nasprotujočih si stališč o ozemeljski celovitosti.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Iranski predsednik Masud Bezeškian je v torek ostro odgovoril na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa. Bezeškian je na družbenem omrežju X zapisal, da bo odgovor Islamske republike Iran na vsako obliko agresije silovit in obžalovanja vreden za napadalce. Njegove izjave so sledile Trumpovim grožnjam o popolnem uničenju kakršnih koli prizadevanj Teherana za ponovno vzpostavitev jedrskega programa. Napetosti med državama je dodatno podžgal Ali Šamhani, višji politični svetovalec iranskega vrhovnega voditelja, ki je potrdil, da se bo Iran na vsakršen napad odzval s takojšnjim in neusprosnim protinapadom. Retorika med Washingtonom in Teheranom se je zaostrila v luči pričakovanj o prihodnji ameriški zunanjepolitični strategiji na Bližnjem vzhodu, kar vzbuja dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v regiji.

Turške oblasti so sporočile, da so v racijah po vsej državi aretirale več kot 100 osumljencev, povezanih z Islamsko državo. Te racije so del širšega zatiranja pred novoletnim večerom.

Turške varnostne sile so v usklajeni protiteroristični operaciji, ki je hkrati potekala v 25 provincah po vsej državi, pridržale 125 oseb, osumljenih povezave s teroristično skupino Islamska država (IS). Turški minister za notranje zadeve je potrdil, da so bili osumljenci tarča racij zaradi suma sodelovanja pri dejavnostih te ekstremistične skupine znotraj turških meja. Operacija predstavlja nov korak v prizadevanjih Ankare za zatrtje logističnih in operativnih mrež IS v državi. Varnostni organi so racije izvedli na podlagi zbranih obveščevalnih podatkov o morebitnih grožnjah in dejavnostih osumljencev. Po poročanju uradnih virov gre za eno večjih usklajenih akcij v zadnjem obdobju, s katero so turške oblasti odgovorile na varnostna tveganja, ki jih predstavljajo speče celice teroristične organizacije. Vsi pridržani so trenutno v postopku zaslišanja, preiskava pa se nadaljuje v več smereh.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v sredo zjutraj ponovno izpostavil svoja stališča glede iranskega jedrskega programa in zahteval, da se ves obogateni uran odstrani iz države. V svojem nagovoru je poudaril, da si Izrael ne želi zaostrovanja napetosti s Teheranom, vendar je hkrati izdal ostro opozorilo. Po njegovih besedah ostaja usoda morebitnih prihodnjih dogodkov nejasna, če bi Iran ponovno začel z grožnjami ali napadi na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih trenj in mednarodnih prizadevanj za nadzor nad jedrskimi dejavnostmi v regiji. Netanjahu je iranski program označil za neposredno grožnjo in vztrajal, da Teheran ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana. Čeprav je premier poudaril obrambno držo Izraela, njegovi komentarji odražajo dolgotrajno politiko preprečevanja kakršne koli možnosti, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Diplomatski krogi te izjave interpretirajo kot pritisk na mednarodno skupnost, naj zavzame strožje stališče do iranskih jedrskih ambicij.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnih izjavah poudaril, da si Tel Aviv ne želi stopnjevanja napetosti z Iranom, vendar je hkrati opozoril na morebitne posledice v primeru napada. Netanjahu je zatrdil, da mora Teheran sprejeti realnost, po kateri ne bi smel imeti zmogljivosti za bogatenje urana, kar ostaja ena glavnih točk spora med državama. Kljub navedbam o želji po deeskalaciji je izraelski premier izdal ostro opozorilo, da bodo posledice za Iran katastrofalne, če se bo ta odločil za napad na Izrael. Izjave prihajajo v času povečanih regionalnih tveganj, kjer Izrael poskuša uveljaviti svoja varnostna stališča glede iranskega jedrskega programa in vpliva na Bližnjem vzhodu. Netanjahujeva retorika odraža previdno ravnovesje med diplomacijo in neposrednimi grožnjami z vojaškim odgovorom.

Finski telekomunikacijski operater Elisa je v sredo zjutraj, 4. decembra 2024, zaznal motnje na svojem podmorskem komunikacijskem kablu v Finskem zalivu. Po navedbah podjetja so napako opazili v dopoldanskih urah, vendar podrobnejših informacij o natančni lokaciji ali vzroku poškodbe sprva niso podali. Incident se je zgodil na območju, kjer so v preteklosti že beležili poškodbe kritične infrastrukture, kar povečuje zaskrbljenost glede varnosti podmorskih povezav v Baltskem morju. Tehnične ekipe podjetja so takoj začele z analizo stanja, da bi ugotovile, ali gre za tehnično okvaro ali zunanji poseg. Kljub motnji na enem izmed kablov, telekomunikacijski promet običajno poteka prek rezervnih poti, zato večjih težav za končne uporabnike niso pričakovali. Dogodek se uvršča v niz nedavnih sumljivih poškodb kablov v regiji, kar je sprožilo dodatno pozornost mednarodne javnosti in varnostnih organov sosednjih držav.

Amnesty International je objavila poročilo, v katerem Izrael obtožuje namernega izstradanja prebivalcev Gaze, kar naj bi škodovalo njihovemu zdravju. V poročilu so navedene izkušnje Palestincev, ki naj bi od aprila trpeli lakoto, in trditve, da izraelska dejanja sistematično uničujejo zdravje in blaginjo ljudi.